Samoocena potresne ranljivosti – Oceni svojo stavbo

• Splošni pogoji za izpolnjevanje vprašalnika

  1. Namen spletnega vprašalnika je povečati zanimanje občanov za potresno odpornost stavb, v katerih živijo, delajo, ali jih imajo v lasti, ter jih vzpodbuditi k protipotresni utrditvi njihovih stavb.

  2. Izpolnjevanje spletnega vprašalnika je anonimno, izpolnjuje pa ga lahko vsak, ki soglaša s temi splošnimi pogoji.

  3. Vprašalnik je namenjen okvirni oceni stanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb, ne pa tudi večjih stavb, kot so na primer športne dvorane, kinodvorane, gledališča, cerkve ali nakupovalni centri.

  4. Rezultat vprašalnika je okvirna ocena verjetnosti za posamezno kategorijo poškodovanosti opisane stavbe pri potresu podane intenzitete. Okvirna ocena temelji na uporabi rezultatov statistične analize ocen potresne ranljivosti, ki so bile izračunane za večje število stavb v Sloveniji, ki se nahajajo na območjih z večjo potresno nevarnostjo (baza stavb).

  5. Rezultat vprašalnika je zgolj okviren in informativen. Napaka v oceni je sorazmerna odstopanju podanih lastnosti obravnavane stavbe od lastnosti primerljivih stavb v bazi. Za natančen izračun pričakovane poškodovanosti konkretne stavbe v primeru potresa je potrebna presoja strokovnjaka s področja potresnega inženirstva.

  6. Vprašalnik je del razvojno raziskovalne naloge Uprave RS za zaščito in reševanje z naslovom Potresna ogroženost objektov – POTROG, v okviru katere so bile med drugim pripravljene strokovne podlage in orodja, ki vam omogočajo, da se lahko preventivno pripravite na potres. Vprašalnik je pripravila skupina strokovnjakov Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Urada za seizmologijo in geologijo, ARSO in Inštituta za vodarstvo v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje.

  Aplikacija za delovanje potrebuje najnovejši Chrome ali Firefox brskalnik.

  Soglašam s splošnimi pogoji za izpolnjevanje vprašalnika.

Podatki o stavbi

Korak /

• Leto zgraditve stavbe *
• Število kletnih etaž: Kletne etaže so tiste, ki so vsaj deloma vkopane.
  
• Število etaž nad pritličjem: *
  P + Pritličje je prva etaža, ki je v celoti nad nivojem zemljišča. Mansarda se šteje za nadstropje, če je nad njo pohodna stropna konstrukcija, sicer ne. Upoštevajte tudi nadstropja, ki pokrivajo le del tlorisa.
  

Material navpične nosilne konstrukcije pritličja in etaž nad njim

Korak /

• Izberite prevladujoči material navpične nosilne konstrukcije (zidov, sten in stebrov): *
  Če konstrukcije stavbe ne poznate iz časa gradnje ali nimate načrtov, si lahko pomagate z naslednjimi usmeritvami. Starejše stavbe v mestnih središčih in na podeželju so zidane iz kamna, nekoliko novejše pa iz polne opeke, ki se je uporabljala tudi še po II. svetovni vojni. Še novejše stanovanjske hiše so zgrajene iz opečnih oz. betonskih votlakov, nekatere med njimi v zadnjem času tudi iz plinobetona, znanega kot »siporeks« ali danes »ytong«. Večje novejše večstanovanjske stavbe so običajno armiranobetonske (AB), izjemoma v zadnjem času tudi kovinske (večinoma jeklene). Lesene stavbe se v zadnjih desetletjih pojavljajo večinoma kot montažne individualne hiše. V kolikor ste v dvomih o vrsti materiala nosilnih zidov se npr. spomnite, kateri material se je pojavil pri vrtanju lukenj, ki ste jih potrebovali pri montaži polic ali za obešanje slik na nosilne stene.
  Kamen
  

  

  
  Pri kamnitih zidanih stavbah so nosilni zidovi grajeni iz kosov kamna ali mešano iz kosov kamna in kosov opeke, v šibki apneni malti.
  Kamnite stavbe imajo običajno strope v kleti in pritličju ter na hodnikih in stopniščih obokane, v ostalih prostorih pa so stropi običajno leseni. Pri teh lesenih stropih običajno ni vidnih tipičnih zračnikov na fasadah, ampak pri hoji čutimo upogibanje konstrukcije in značilen votel zvok. Pri obokih tega pojava ni, je pa za oboke značilna njihova oblika, vidna s spodnje strani.
  Opeka
  

  a)  b)

  Pri opečnih stavbah so nosilni zidovi grajeni iz opečnih zidakov in malte. Zidaki so lahko polni ali votli. Polni opečni zidaki večjega starega ali novejšega normalnega formata (slika a) so se uporabljali približno do l. 1970, kasneje pa so gradili z opečnimi votlaki, ki imajo navpično usmerjene luknje (sliki b). Zidovi so lahko brez navpičnih armiranobetonskih (AB) vezi (slika a) ali pa imajo navpične AB vezi na vogalih in sečiščih nosilnih zidov (sliki b).
  Pri starejših opečnih stavbah so nad kletjo bodisi oboki bodisi AB plošča. Nad zgornjimi etažami so stropi večinoma leseni: sestavljeni so iz lesenih tramov, na spodnji strani so nanje pritrjene deske z ometom na trstiki, na zgornji strani pa so deske, polnilo iz leša, šote ali gramoza, deske in talna obloga. Pri takih stavbah so v višini tramov na fasadi pogosto vidni zračniki (slika a).
  Pri novejših stavbah so stropne konstrukcije bodisi polne AB plošče ali polmontažne rebraste AB konstrukcije z opečnimi polnili in tlačno ploščo (Super, Monta, Rapid in podobno).
  Armirani beton (AB)
  

  

  
  Navpično nosilno konstrukcijo pri AB stavbah sestavljajo betonski elementi, v katere je vgrajena jeklena armatura (vzdolžne armaturne palice, stremena in armaturne mreže). Konstrukcijski sistem je lahko stenast (AB stene debelin vsaj 15 cm, pogosteje 20 cm) ali okvirni (AB stebri povezani z AB nosilci). Stropi so običajno AB plošče. AB stavbe imajo lahko poleg nosilnih AB elementov znotraj AB okvirov polnilne zidane stene, predelne stene ali fasadne obzidave. Te stene so zidane iz opečnih votlakov, blokov iz penjenega betona (siporeks, ytong) ali iz montažnih polnilnih elementov (npr. mavčno-kartonske plošče).
  Kombinacija
  

  

  
  Navpično kombinirano nosilno konstrukcijo pri takih stavbah sestavljajo nosilni zidovi in AB navpični elementi, najpogosteje gre za kombinacijo opečnih zidov in AB stebrov.
  Les
  

  

  
  Take stavbe se najpogosteje pojavljajo kot manjše stanovanjske stavbe z leseno montažno okvirno konstrukcijo (sistem "jelovica", "marles" ipd.), pri katerih so praviloma leseni tudi stropi. Na ta način so zgrajeni tudi nekateri vrtci in druge javne stavbe.
  Drugo (če izberete ta odgovor, posplošena ocena potresne ranljivosti ne bo izdelana
  

  

  
  V to skupino uvrščamo tiste stavbe, ki jih glede na prevladujoč material nosilne konstrukcije ne moremo uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih skupin (npr. zidane stavbe iz plinobetona "siporeks", "ytong", stavbe z montažno konstrukcijo iz prefabriciranih AB elementov, stavbe s kovinskimi stebri in nosilci, ipd.). V to skupino spadajo velike stavbe kot so trgovski centri in skladišča, ki so pogosto izvedeni kot montažne konstrukcije iz prefabriciranih AB elementov. Za take stavbe posplošena ocena potresne ranljivosti ne bo izdelana, saj jih je treba zaradi njihove specifičnosti obravnavati individualno.

Ostale lastnosti stavbe 1/3

Korak /

• Vpliv nagnjenega terena stavba stoji na brežini, tako da je na eni strani vkopana, na drugi strani pa ne
  

Ostale lastnosti stavbe 2/3

Korak /

• Zasnova stavbe po višini
  stavba ima mehko pritličje: v pritličju so elementi bistveno bolj vitki kot v zgornjih etažah (npr.: vitki stebri v pritličju in dolge stene v nadstropjih, med stebri so v nadstropjih polnilni zidovi, v pritličju pa ne) ali pa je etažna višina v pritličju večja od etažne višine v nadstropjih
  
  
  
  delno vkopana kletna etaža ima kratke stebričke od terena do stropa nad kletjo
  
  
  
  stik stavb različnih višin oz. se tlorisne površine od etaže do etaže bistveno spreminjajo
  

Ostale lastnosti stavbe 3/3

Korak /

• Tlorisna zasnova
  tloris stavbe je nesimetričen, zelo podolgovat ali razgiban v obliki črk L, T, ┌┐, E ali ┼
  
  
  
  elementi navpične nosilne konstrukcije (zidovi, stebri, stene) so razporejeni neenakomerno po tlorisu (npr. velike izložbene odprtine na cestni strani in polne stene na dvoriščni strani, jašek za dvigalo se nahaja izrazito izven središča tlorisa)
  

Vpliv kasnejših posegov v stavbo in njeno nosilno konstrukcijo

Korak /

• Vpliv kasnejših posegov v stavbo in njeno nosilno konstrukcijo
  povečanje skupne teže stavbe ali števila etaž brez utrditve navpične nosilne konstrukcije (zamenjava lahkih lesenih s težjimi AB stropi, vgradnja težjih nenosilnih elementov, izraba podstrešij, namestitev težje opreme, arhivov ali knjižnic v nadstropjih, kjer so bila prvotno stanovanja ali pisarne, ipd.)
  
  
  
  posegi v navpično nosilno konstrukcijo, ki zmanjšujejo njeno nosilnost (odstranitve delov ali celotnih navpičnih nosilnih elementov - zidov, sten, stebrov)

Stanje stavbe

Korak /

• Stanje stavbe
  razpoke v nosilnih elementih
  
  
  
  propadanje gradiv nosilnih elementov zaradi vlage ali zmrzovanja, luščenje in odpadanje krovnih plasti betona pri AB elementih, korozija jeklenih delov konstrukcije
  

Potresna nevarnost

Korak /

• Potresna nevarnost
• Stavba stoji na sedimentih, ki vsebujejo plasti mehke gline, melja ali peska z zelo plitvo podtalnico (plitveje od 5 m). Primer takih tal so sedimenti Ljubljanskega barja.

Rezultati

Korak /

		%
		%	1. kategorija: Zanemarljiva do majhna poškodovanost (ni poškodb konstrukcije, lažje poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Tanke razpoke v ometu elementov okvirov ali ob vpetju sten. Tanke razpoke v predelnih in polnilnih stenah.
		%	2. kategorija: Zmerna poškodovanost (lažje poškodbe konstrukcije, zmerne poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Razpoke v stebrih in gredah okvirov ter nosilnih stenah. Razpoke v predelnih in polnilnih stenah. Odpadli so deli krhkih fasadnih oblog in ometa. Odpadla malta iz stikov med montažnimi stenskimi elementi.
		%	3. kategorija: Zmerna do velika poškodovanost (zmerne poškodbe konstrukcije, hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Razpoke v stebrih. Razpoke v vozliščih stebrov in gred ob vpetju okvirov. Razpoke v vozliščih povezanih sten. Odpadel je krovni beton, uklonila se je armatura. Široke razpoke v predelnih in polnilnih stenah, porušitev posameznih polnilnih sten.
		%	4. kategorija: Zelo velika poškodovanost (hude poškodbe konstrukcije, zelo hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Široke razpoke v konstrukcijskih elementih s tlačno porušitvijo betona in pretrgom armature. Izvlek armature gred. Nagibanje stebrov. Porušitev nekaterih stebrov ali enega od zgornjih nadstropij.
		%	5. kategorija: Uničenje (zelo hude poškodbe konstrukcije) Porušitev pritličja ali dela (npr. trakta) stavbe.

		%
		%	1. kategorija: Zanemarljiva do majhna poškodovanost (ni poškodb konstrukcije, lažje poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Lasaste razpoke v zelo majhnem številu zidov. Odpadli so majhni kosi ometa. V redkih posameznih primerih so iz zgornjega dela stavbe odpadli nepovezani zidaki.
		%	2. kategorija: Zmerna poškodovanost (lažje poškodbe konstrukcije, zmerne poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Mnogo zidov je razpokanih. Odpadli so razmeroma veliki kosi ometa. Porušeni so deli dimnikov.
		%	3. kategorija: Znatna do velika poškodovanost (zmerne poškodbe konstrukcije, hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Široke in obsežne razpoke v večini zidov. Zdrs strešnikov. Dimniki v višini strehe so zlomljeni. Posamezni nekonstrukcijski elementi (predelne stene, zatrepni zidovi) so porušeni.
		%	4. kategorija: Zelo velika poškodovanost (hude poškodbe konstrukcije, zelo hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Zelo hude poškodbe oziroma porušitve zidov. Delna porušitev strešnih in stropnih konstrukcij.
		%	5. kategorija: Uničenje (zelo hude poškodbe konstrukcije) Popolna ali skoraj popolna porušitev.